Kolesarska infrastruktura: Subvencija

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude za naložbe občin v izgradnjo kolesarske infrastrukture.

 Namen javnega poziva je spodbujanje trajnostne mobilnosti oziroma omogočanje varne, udobne in neposredne dnevne mobilnosti s kolesom in s tem preusmerjanja individualnih prevozov z avtomobili v širše koriščenje trajnostnih oblik mobilnosti.

 V okviru investicij v infrastrukturo za kolesarje bodo sofinancirane naložbe v ukrepa:

• gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav ter
• sisteme izposoje javnih koles.

Upravičene osebe za kandidiranje in pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu so občine, ki so investitorke v naložbe kolesarske infrastrukture in imajo sprejeto Celostno prometno strategijo, za naložbe uvedbe sistema izposoje javnih koles pa tudi sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Občina lahko pridobi pravico do nepovratne finančne spodbude za naložbe v gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav, in sicer za:

• ureditev kolesarskih povezav z morebitnimi premostitvenimi objekti in s potrebno opremo, kot npr. talna in vertikalna signalizacija, števci kolesarjev, postaje za popravila koles, pripadajoča urbana oprema ipd. Kolesarska infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s Pravilnikom o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18) in Smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih, Kolesarjem prijazna infrastruktura, MZI, avgust 2017 (v nadaljnjem besedilu: Smernice). To pomeni, da morajo biti povezave zaključene (neprekinjene), neposredne, varne, udobne (po potrebi z dodatno infrastrukturo za premagovanje višin) in privlačne (vključno z oblikovanjem obcestja, opremo in zasaditvijo). Naložba v kolesarsko povezavo lahko vključuje tudi postavitev različnih tipov parkirišč za kolesa kot so določene v Smernicah ob kolesarski povezavi, na izhodišču oz. cilju kolesarske povezave. Kjer se kolesarska infrastruktura gradi vzporedno z ločeno infrastrukturo za pešce (npr. vzporedna kolesarska steza in pločnik, preureditev križišč in prehodov za pešce in kolesarje), bo predmet sofinanciranja tudi slednja, saj gre za neločljivo povezano celoto. Gradnja ostale cestne in komunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, odvodnjavanje idr.) v sklopu urejanja kolesarske infrastrukture se šteje kot upravičen namen, če je njena izgradnja oziroma prenova nujna ali če je namenjena kolesarjem in pešcem, vendar so priznani stroški naložbe te infrastrukture omejeni na največ 30 % naložbe v kolesarsko infrastrukturo.

Občina lahko pridobi pravico do nepovratne finančne spodbude za naložbe v postavitev postaj sistema izposoje javnih koles in električnih koles, z ustreznim številom koles ali električnih koles, in sicer za:

• nakup postaj za izposojo koles/električnih koles skupaj s polnilno infrastrukturo (terminal, priklopna mesta ipd.);
• nakup novih koles/električnih koles za izposojo v sistemu izposoje javnih koles.

Naložba se lahko začne izvajati pred oddajo vloge na javni poziv, vendar po sprejemu Celostne prometne strategije (v nadaljnjem besedilu: CPS). Naložba, ki je zaključena pred oddajo vloge, ni upravičena do sofinanciranja. 

Naložbe v gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav

Sofinancirane bodo le naložbe v gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav, katerih najnižja vrednost nepovratne finančne spodbude je vsaj 50.000 EUR glede na pogoje in omejitve tega javnega poziva. 

Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 80 % priznanih stroškov naložbe skladno z omejitvami, navedenimi v c) odstavku te točke.

V primeru, da so na kolesarski povezavi v sklopu naložbe izvedeni še vsaj trije ukrepi za povečanje udobnosti in privlačnosti povezave, ki so našteti spodaj, znaša višina nepovratne finančne spodbude 90 % priznanih stroškov naložbe. Za en ukrep udobnosti in privlačnosti kolesarske povezave se šteje izvedba ukrepa/-ov ene od alinej:

• prioritizacija kolesarjev v križiščih na kolesarski povezavi, to so ukrepi umirjanja motoriziranega prometa: izvedba fizičnih ukrepov za umirjanje prometa na cestišču neposredno ob pločniku in prometna oprema in signalizacija, s katero se prometni režim spreminja v prid kolesarjem (cycling box, prednostna zelena luč za kolesarje, gradnja sredinskih otokov z nivojskim vodenjem kolesarjev);
• držala/nasloni za nogo za kolesarje na križiščih;
• indukcijska zanka na kolesarski povezavi ali kolesarjem prilagojena lokacija stikala za skrajšanje intervala zelene luči na prednostni cesti;
• v krožnih križiščih z omejitvijo do največ 30 km/h se kolesarja vodi po prometnem pasu, namenjenem mešanemu prometu – sharrow;
• kolesarska povezava je v vsaj 20 % celotne trase novogradnje od vozišča ločena z zelenico in/ali drevoredom;
• kolesarska povezava v vsaj 10 % celotne trase poteka ob ali po območjih zelenih površin po Občinskem prostorskem načrtu (v nadaljnjem besedilu: OPN).

V primeru, da kolesarska povezava vključuje tudi ločeno izven nivojsko križanje kolesarskega prometa od motoriziranega oz. železniškega prometa, znaša višina nepovratne finančne spodbude 100 % priznanih stroškov naložbe. Podhodi oz. nadhodi pa morajo biti ustrezno načrtovani in izpeljani, da je zagotovljena ustrezna preglednost, neposrednost, osvetljenost in občutek varnosti. Upoštevati je potrebno naslednje:

• pri načrtovanju nadhodov in podhodov je treba paziti predvsem na to, da je višinska razlika čim manjša in premagovanje višine čim bolj udobno, da so prehodi kratki, dovolj široki in prijetni. Kadar se podhod oz. nadhod načrtuje skupaj s cesto, je smiselno cesto lokalno nekoliko dvigniti ali spustiti, da bo višinska razlika za kolesarje čim manjša (po možnosti naj se zagotovi podhod brez višinske razlike, avtomobili višino lažje premagajo);
• širina nadhoda oz. podhoda mora biti dovolj velika, da se pešci in kolesarji udobno srečujejo, saj podhode in nadhode praviloma uporabljajo tako kolesarji kot pešci. Treba je preprečiti nevarna križanja, kjer kolesarji zaradi spusta pridobijo dodatno hitrost in teže zavirajo, stopnice pa so v tem primeru smiselno dopolnilo;
• pri podhodu je treba zagotoviti ravno linijo prehoda oziroma vidnost od enega konca do drugega, brez slepih vogalov ali lomov smeri, nezaželene so tudi spremembe višine ali naklona znotraj podhoda;  zagotoviti je treba, da sta oba vstopa v podhod naravno osvetljena, podhod z vhodoma vred pa primerno umetno osvetljen 24 ur na dan; vhoda naj bosta široka in zračna, pred podhodom naj bo odprt svetel raven prostor, klančina in stopnice naj bodo nekoliko odmaknjeni; priporočena je uporaba boljših materialov, kakovostne osvetlitve in oblikovanja notranjosti podhoda, saj to zmanjšuje občutek ogroženosti, ustrezno mora biti urejeno tudi odvajanje padavinskih voda;
• pri nadhodu mora vedno voditi na obeh straneh na nadhod udobna klančina, primerna za invalidski in otroški voziček, dovolj široka za srečevanje in z varnim prostorom za zaviranje in ustavljanje, iztek klančine mora biti praviloma zavarovan z ograjo, ki preprečuje nalet kolesarjev ali oseb na invalidskih vozičkih na cesto. 

Pri načrtovanju podhodov in nadhodov je treba upoštevati predpise in usmeritve za premagovanje višin.

Naložbe v sisteme izposoje javnih koles

Ena občina lahko kandidira na pozivu za največ 700.000 EUR nepovratne finančne spodbude.

Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 80 % priznanih stroškov ukrepa.

Priznani stroški naložb so vsi stroški za vse dejavnosti v neposredni povezavi z zagotavljanjem kolesarske infrastrukture v zvezi s pripravo in izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.

Priznani stroški naložbe so:

• nakup nezazidanih in zazidanih zemljišč (do 10% višine priznanih stroškov naložbe);
• gradnja nepremičnin, skladno s četrtim odstavkom 1. točke javnega poziva;
• vzdrževalna dela;
• oprema in druga opredmetena osnovna sredstva;
• investicije v neopredmetena sredstva do 20 % priznanih stroškov ukrepa;
• stroški zunanjih izvajalcev (izdelava projektne in investicijske dokumentacije, stroški zunanjega investicijskega inženiringa in gradbenega nadzora, stroški informiranja in komuniciranja) – do 10 % priznanih stroškov naložbe.

Nepriznani stroški naložbe so:

• stroški uporabe osnovnih sredstev;
• stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom;
• posredni stroški;
• davek na dodano vrednost;
• dodatna dela pri gradnjah nepremičnin;
• davek na promet z nepremičninami;
• stroški storitev zunanjih izvajalcev:

o   svetovalne storitve;

o   prevajalske storitve, lektoriranje in podobno;

o   storitve izobraževanja in usposabljanja;

o   analize, študije in načrti z informacijskega področja;

o   administrativno tehnične storitve (npr. uporaba zunanjih računovodskih storitev);

o   storitve izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil, razen zgoraj navedenih.

Stroški so priznani, če so nastali po sprejemu CPS.

Omejitve priznanih stroškov za ukrep gradnja kolesarskih povezav

Priznani stroški so le stroški gradnje ločene kolesarske infrastrukture skladno s Pravilnikom o kolesarskih površinah. Omejitev priznanih stroškov tekočega metra kolesarske povezave je odvisna od vrste ločene kolesarske povezave, skladno s poglavjem 8.1.4. Smernic. V primeru prijavljene naložbe z ožjo ali širšo kolesarsko povezavo, se maksimalna omejitev relativno prilagodi povprečni širini kolesarske povezave (npr. omejitev višine priznanih stroškov za tekoči meter kolesarske steze optimalne širine 2,0 m je 150,00 EUR, za 2,5 m široko kolesarsko stezo 187,50 EUR, za minimalno zakonsko določeno širino 1,0 m pa 75,00 EUR). Za izračun omejitve višine priznanih stroškov se uporablja povprečno širino posamezne vrste kolesarske povezave po odsekih znotraj celotne kolesarske povezave v ukrepu, katero za posamezno vrsto kolesarske povezave izračuna priloženi Excel obrazec: Podatki o ukrepu. Vrednost investicije za tekoči meter je lahko višja od omejitve za posamezno vrsto kolesarske povezave, vendar bo sofinanciran le del do omejitve.

V primeru poteka kolesarske povezave preko križišča so priznani stroški tudi stroški gradnje naprav in ukrepov za umirjanje prometa, ki zagotavljajo varnejši in udobnejši promet kolesarjev preko križišč. Nova ureditev mora jasno izkazati ureditev križišča, ki daje prednost kolesarski povezavi pred motoriziranim prometom (udobnejše prečkanje, povečanje površin namenjenih kolesarjem, ukrepi umirjanja prometa itd.).

Priznan strošek je tudi urbana oprema, ki je neposredno povezana s promocijo kolesarjenja (števci kolesarjev, postaje za popravilo koles itd.) kot tudi oprema, ki kolesarjem poveča udobje kolesarjenja (prilagojena urbana oprema, nasloni za noge in držala na križiščih, stikala za skrajšanje intervala zelene luči na semaforju, indukcijske zanke prilagojene kolesarjem ipd.).

Priznani stroški so tudi stroški gradnje premostitvenih objektov, kot so brvi, nadhodi, podhodi in dvigala za kolesarje, ki so namenjeni izključno kolesarjem in ostalim aktivnim prometnim načinom mobilnosti, v kolikor preko njih poteka nova ali obstoječa kolesarska povezava, oziroma so zagotovljeni pogoji za varno kolesarjenje.

Kjer je kolesarska infrastruktura neločljivo povezana z infrastrukturo za pešce (vzporeden potek), so priznani stroški naložbe tudi stroški za vse dejavnosti v neposredni povezavi z zagotavljanjem infrastrukture za pešce, če ta dosega minimalno širino 1,5 m na celotni dolžini investicije, ob dopustnih lokalnih zožitvah zaradi obstoječih objektov na 10 % dolžine naložbe. V primeru gradnje infrastrukture za pešce je višina priznanih stroškov le-te omejena na 100 EUR/m2.

Gradnja ostale cestne in komunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, odvodnjavanje itd.) se v sklopu urejanja kolesarske infrastrukture šteje kot upravičen namen, če je njena izgradnja oziroma prenova nujna ali če je namenjena kolesarjem in pešcem, vendar so priznani stroški naložbe te infrastrukture omejeni na največ 30 % celotne naložbe. V nobenem primeru površine za osebni motoriziran promet (vozišče brez kolesarskih pasov in pasov za pešce, parkirišča) niso priznan strošek naložbe.

V kolikor kolesarski pas poteka po vozišču, mora biti pas širok najmanj optimalne širine (1,80 m) po Smernicah in mora biti ločen z neprekinjeno ločilno oznako.

Omejitve priznanih stroškov za ukrep uvedbe sistema izposoje javnih koles

Omejitve priznanih stroškov naložb v ukrep uvedbe sistema izposoje javnih koles:

• postavitev postaje za kolesa s stojali in kontrolnim sistemom (največ do 15.000 EUR na postajo),
• nakup koles (največ do 1.000 EUR na kolo),
• nakup električnih koles (največ do 2.000 EUR na kolo),
• programska oprema za upravljanje sistema (največ do 15.000 EUR na sistem).

Priznani stroški so tudi stroški zagotavljanja klicnega centra (delovanje 24/7) in uporabnina sistema za izposojo koles za obdobje enega leta po vzpostavitvi, ki je omejen na 10.000 EUR na postajo.

Vloga je popolna, ko občina predloži v celoti izpolnjene obrazce:

• Vloga 61SUB-LSKI19;
• excel obrazec: Podatki o ukrepu;
• excel obrazec: Finančna konstrukcija naložbe;

in obvezne priloge v elektronski obliki:

• skeniran ter podpisan sklep o sprejemu CPS v zapisu .pdf;
• podpisano in žigosano investicijsko dokumentacijo, predloženo v zapisu .pdf skladno z:

o    Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) ali

o    Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), v primeru da se gradnja/rekonstrukcija kolesarskih povezav prišteva med vzdrževalna dela na državnih cestah;

• podpisane in žigosane sklepe o potrditvi vseh stopenj investicijske dokumentacije, predloženo v zapisu .pdf;
• dokazila o zaključeni finančni konstrukciji projekta:

o    kopija potrjenega Načrta razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), v katerem so jasno označena šifra, naziv postavke ter sredstva, ki kažejo, da so za naložbo zagotovljeni ostali viri občine (obarvana ali podčrtana) in/ali

o    izjavo občine, da se z naslednjim rebalansom oz. najkasneje do izvedbe naložbe, kateri po veljavni zakonodaji zahtevajo usklajen NRP uskladi ime in vire financiranja projekta v načrtu razvojnih programov z nazivom in viri investicij v investicijski dokumentaciji in obrazcih prijave;

• zahtevano projektno dokumentacijo skladno z veljavno zakonodajo, predloženo v zapisu .pdf in popis del s projektantsko oceno stroškov, predloženo v zapisu .pdf in izvirnem zapisu. V kolikor je potrebno za predmetno naložbo gradbeno dovoljenje, je potrebno priložiti tudi veljavno gradbeno dovoljenje.

Za naložbo mora biti predložen projektantski popis del z oceno stroškov, iz katerega so razvidni rekapitulacija po posameznem ukrepu in izračunana vsota posameznih vrst stroškov po ukrepih. V kolikor ena naložba predstavlja več ukrepov, mora biti projektantski popis del z oceno stroškov narejen tako, da se ga da ločiti za vsak posamezen ukrep.

Stroški naložbe in ostali finančni izračuni morajo biti v evrih (EUR), izračuni na dve decimalni mesti.