OP-NVO24 – ZDRUŽENJE DROGART: Hitra moda

Objavljeno 11.5.2026

Sledite nam

Hitra moda - Ozaveščanje mladih in ostalih potrošnikov_c o škodljivih vplivih hitre mode na okolje s cilji spremembe vedenja in spodbujanja ponovne uporabe oblačil

Projekt Hitra moda združenja DrogArt je naslavljal problematiko tekstilne industrije kot enega ključnih okoljskih in družbenih izzivov sodobnega časa. Zaradi množične proizvodnje, nizkih cen in hitrega menjavanja trendov prihaja do pretirane potrošnje oblačil, velike porabe naravnih virov, onesnaževanja rek, kopičenja tekstilnih odpadkov in mikroplastik, hkrati pa je industrija povezana z izkoriščanjem delovne sile.

V središče projekta so bili kot ciljna skupina postavljeni mladi od 14 do 30 let, ki jih podjetja hitre mode najintenzivneje nagovarjajo. Njihov odnos do oblačil se je zaradi hitre mode spremenil – postala so potrošno blago z omejeno vrednostjo, namenjena kratkotrajni uporabi in hitri zamenjavi. Eden od ključnih razlogov za to je pomanjkanje informacij ter posledično poglobljenega razumevanja o posledicah hitre mode ter poznavanja trajnostnih alternativ impulzivnemu nakupovanju poceni oblačil. Namen projekta je bil povečati razumevanje negativnih vplivov hitre mode na okolje in ljudi ter spodbuditi spremembo vedenja – predvsem zmanjšanje impulzivnega nakupovanja ter večjo uporabo ponovne rabe, popravil, recikliranja in drugih trajnostnih praks.

Jedro projekta, ki je trajal od decembra 2024 do decembra 2025, je predstavljala kreativna komunikacijska kampanja, ki je problematiko mladim približala na njim privlačen in razumljiv način. Protagonistka kampanje je bila personalizirana hitra moda, pošast, ki divja po svetu in za sabo pušča opustošenje. Komunikacijske aktivnosti so bile inovativne in igrive, hkrati pa so s konkretnimi primeri jasno razkrivale probleme hitre mode ter spodbujale spremembo vedenja: manj nakupovanja in več ponovne uporabe oblačil.

V okviru kampanje je nastala celostna grafična podoba projekta, serija petih kratkih videov, ki obravnavajo ključne vidike problematike in ponujajo konkretne trajnostne alternative, obsežen nabor rešitev za objave na socialnih omrežjih ter grafične rešitve za serijo plakatov. Plakati so bili objavljeni v lokalih po celi Sloveniji ter distribuirani različnim izobraževalnim institucijam in mladinskim organizacijam, videi pa so bili poleg družbenih omrežij predvajani tudi na digitalnih city lightih v središču Ljubljane. Vse komunikacijske rešitve so vodile na Instagram profil @hitramoda, ki je deloval kot osrednje digitalno stičišče projekta. Poleg ozaveščevalnih objav z razlagami problematike je vključeval nasvete za alternative hitri modi ter napovedi dogodkov, povezanih s ponovno uporabo oblačil.

Pomemben del projekta je predstavljala izkustvena interaktivna aktivnost »Pošast iz omare«, zasnovana kot ambientalna postavitev s štirimi ogromnimi tematskimi garderobnimi omarami, ki so naslavljale ključne negativne vplive hitre mode (poraba vode, kopičenje odpadnega tekstila, onesnaževanje rek in mikroplastika). Omare so bile napolnjene z oblačili, ki so obiskovalcem_kam omar prenašala ozaveščevalna sporočila in dejstva o posledicah hitre mode (s potiskom oblačil, etiketami ali drugimi oznakami), ter vizualnimi in videovsebinami. Aktivnost je bila dopolnjena z zanimivim moderiranim Kahoot kvizom v živo, ki je omogočal dodatno poglobljeno in participativno učenje.

Projekt Hitra moda je dosegel širok krog mladih s svojimi komunikacijskimi aktivnostmi ter v izkustveno aktivnost vključil več kot 300 udeležencev_k, ki so nas obiskali v obliki šolskih skupin. S kombinacijo inovativnega pristopa, digitalnih in klasičnih komunikacijskih kanalov je učinkovito prispeval k večji ozaveščenosti mladih ter spodbudil bolj trajnosten odnos do oblačil.

Projekt je bil sofinanciran iz integralnega proračuna Republike Slovenije v okviru javnega razpisa Eko sklada OP-NVO24 za sofinanciranje okoljskih projektov nevladnih organizacij, objavljenega julija 2024.

Več o projektu: Hitra moda

Kolaž hitra moda

Vir: Drogart

Sledite nam

Prijavite se na e-novice

Zanima me vsebina za:

Uporaba in varovanje podatkov

Dejstva
o Eko skladu

30%

vrednosti naložbe v
povprečju krije spodbuda

90%

prijavljenih projektov dobi
finančno spodbudo

vse leto

so na voljo subvencije
in krediti